Prijava
Get Adobe Flash player
  • PIZS.png

Prijavnice za 2016/17

Prijavnice v PDF za leto 2016/17

Prijavnica igralci .pdf

Prijavnica_za_A-ligo in Ženske .pdf

Prijavnica_za_B in C -ligo.pdf

( klikni na ime za prenos )

Sponzorji

Galerija slik

Obiskovalci

mod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_counter
mod_vvisit_counterDanes19
mod_vvisit_counterVčeraj119
mod_vvisit_counterTa teden410
mod_vvisit_counterTa mesec2808
mod_vvisit_counterSkupaj136030

Zastave obiskovalcev

Top 5:
Slovenia flag 66%Slovenia (6890)
Unknown flag 31%Unknown (3249)
Austria flag <1%Austria (64)
Germany flag <1%Germany (63)
Croatia/Hrvatska flag <1%Croatia/Hrvatska (50)
10482 obiskovalcev iz 43 držav

Zadnje novice

Rezultati o podiranju

rekorda !

Premagaj Sloveniji

Statut PiZS (22.10.2013)

V pfd obliko (Klikni)



Na podlagi Zakona o društvih ( Uradni list RS, št. 64/2011  - UPB2 ) je Pikado zveza Slovenije na svoji skupščini, dne 22. 10. 2013 sprejela naslednje spremembe statuta sprejetega dne 27. 12 2001 ter dopolnjenega dne 18. 4. 2009  in 11.2. 2011, ki v prečiščenem besedilu glasi:

S  T  A  T  U  T

PIKADO ZVEZE SLOVENIJE


I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Pikado zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PiZS ) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje športnih društev, ki na območju Republike Slovenije delujejo na področju športa ali so kako drugače povezana s tem področjem.

2. člen

Pikado zveza Slovenije  je pravna oseba zasebnega prava.
Sedež zveze je na Grlava 19 a, 9242 Križevci pri Ljutomeru.

3. člen

Zveza ima svoj znak in štampiljko. Znak zveze je grafični prikaz treh pikado puščic. Štampiljka je okrogla s premerom 35 mm in z napisom: Pikado zveza Slovenije. V sredini štampiljke je znak zveze.
Na dopisih, srajcah, jaknah, kapah,se da zaščitni znak, ki je priloga statuta.

4. člen

Zveza lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju športa in prispevajo k razvoju njene in sorodnih dejavnosti.
Zveza lahko sodeluje ali se včlani v sorodne domače  in mednarodne organizacije, ki imajo podobne namene in cilje.
Zveza edina v Sloveniji lahko organizira uradna tekmovanja v pikadu v okviru tekmovalnega sistema  PiZS. To je organizira državne in lokalne lige, kakor državne in lokalne turnirje. Vsako drugo društvo ali posameznik si mora pridobiti pisno dovoljenje od PiZS, ki za vsako ekipo, ki ni član PiZS stane 40.00 €, kakor vsak lokalni turnir v višini 60.00 € za vsako leto posebej. Dovoljenje izdaja po pooblastilu predsedstva  predsednik zveze na podlagi plačila  prosilca  za izvedbo prireditve.

5. člen

Delo zveze in njenih organov je javno. Širšo javnost obvešča zveza o svojem delu tako, da so seje organov zveze javne, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, javnih zavodov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.
Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu zveze sta odgovorna predsednik in strokovni delavec zveze.

II. NAMEN IN CILJI ZVEZE

6. člen

Namen zveze je povezovanje in vzpodbujanje športa in tako prispevati k razvoju področja športa v občini in Republiki Sloveniji, ki ga dosega s tem, da:

•    sodeluje z organizacijami in institucijami, ki se strokovno in znanstveno raziskovalno ukvarjajo s športom,
•    si prizadeva za visoko strokovno raven zveze,
•    se zavzema za spoštovanje etičnih in moralnih načel stroke pri delovanju zveze,
•    seznanja člane in javnost o problemih in napredku na področju delovanja zveze,
•    sodeluje pri oblikovanju slovenskega strokovnega izrazoslovja,
•    spodbuja strokovno izpopolnjevanje članov zveze.

7. člen

Svoj namen in cilje uresničuje zveza z izvajanjem naslednjih nalog:
•    skrbi za dvig strokovnega znanja svojih članov,
•    organizira predavanja, tečaje, posvetovanja, razprave, seminarje, konference za svoje člane,
•    organizira javna predavanja s področja delovanja zveze in tako stimulira zanimanje javnosti za šport,
•    sodeluje pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnih programov,
•    zalaga in izdaja strokovno in znanstveno literaturo s področja dejavnosti zveze,
•    vzpodbuja sodelovanje raziskovalnih institucij, univerz in posameznih strokovnjakov pri posameznih projektih zveze,
•    vzpodbuja intenzivnost raziskovalne dejavnosti svojih članov.

III. ČLANSTVO

8. člen

Član zveze je lahko vsako športno društvo na območju Republike Slovenije, ki se ukvarja s športom ali je kako drugače pri svojem delu povezano s tem področjem. Člani zveze sklenejo pogodbo-pristopno izjavo, ki jo na podlagi odločitev najvišjih organov društev sklenejo njihovi zastopniki. Članstvo v zvezi je prostovoljno. Kdor želi postati član zveze mora  predsedstvu zveze predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član zveze in se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom zveze in bo plačal članarino.
Letna članarina PiZS znaša 30.00€ in se mora plačati do 31.8. tekočega leta.  Samo z plačano članarino društvo pridobi glasovalno pravico na skupščini

                                                                                               9. člen
Pravice članov so:
•    da volijo in so izvoljeni v organe zveze,
•    da sodelujejo pri delu in soodločajo v organih zveze
•    da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja zveze pri svojem delu
•    da uresničujejo svoje interese društva na področju dejavnosti zveze
•    da so seznanjeni s programom in poslovanjem zveze ter njenim finančno materialnim poslovanjem.

Dolžnosti članov so:
•    da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov zveze
•    da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog zveze
•    da redno plačujejo članarino v višini, ki jo določi skupščina zveze
•    da dajejo zvezi informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog
•    da varujejo ugled zveze.

                                                                                             9.a člen

PRAVILA IGRANJA V DRŽAVNI LIGI:

V primeru, da ima eno društvo v državni ligi dve ali več moštev v različnih kategorijah A – B – C, lahko igralec z nižjo kategorijo igra tudi v višji ligi. Tisto kolo, ko je igral v višji kategoriji lige ne sme igrati v nižji, njegovi kategoriji, kjer je registriran. Pogoj, da lahko igra na dvojni registraciji je, da je že prejšnje leto igral v isti nižji ligi. Če igralec odigra  50% ali več v višji ligi, ne more na igrati na zaključku lige v nižji , njegovi začetni ligi v sezoni. Naslednje leto dobi eno kategorijo VIŠJO LICENCO, ISTO KOT DRŽAVNI EKIPNI PRVAKI.
Ta določila veljajo le za ekipe, ki imajo v ligi dve ali več ekipi z enega društva. To je tudi enako v ostalih zvezah,  da lahko igralci igrajo z tako imenovano DVOJNO REGISTRACIJO.
Ženska lahko igra v eni moški in eni ženski ekipi ne glede na registracijo. Na zaključku državnega prvenstva lahko igra v obeh ekipah, tako ženski kot moški, če NE IGRAJO ISTOČASNO.
Pravila, kako in koliko lig se bo igralo katero leto se določi  za vsako sezono posebej in ne sme biti v nasprotju s Statutom PiZS.

10. člen

Članstvo v zvezi preneha:

•    s prostovoljnim izstopom
•    s črtanjem
•    z izključitvijo
•    s prenehanjem delovanja zveze.

Član prostovoljno izstopi iz zveze, če  predsedstvu pošlje pisno izjavo o izstopu.

Člana črta iz članstva  predsedstvo, če kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu.
O izključitvi člana iz zveze odloča disciplinska komisija s sklepom. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom, ki mora biti sprejet v roku enega leta od sprejetja statuta.
Vsak član PiZS mora biti obveščen o izključitvi iz zveze v roku 60 dni od sprejetja sklepa o izključitvi.

IV. ORGANI ZVEZE

11. člen

Organi zveze so:

•    skupščina
•    predsedstvo
•    nadzorni odbor
•    disciplinska komisija.

12. člen

Skupščina

Skupščina je najvišji organ zveze, ki ga sestavljajo zastopniki  včlanjenih športnih društev.

Skupščina je lahko redna ali izredna. Redno skupščino sklicuje predsedstvo enkrat letno. Izredna skupščina pa se skliče po sklepu predsedstva, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo 1/3 članov zveze. Predsedstvo je dolžno sklicati izredno skupščino v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če predsedstvo izredne skupščine ne skliče v predpisanem roku, jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti dnevni red z ustreznimi materiali. Izredna skupščina sklepa le o zadevi, za katero je bila sklicana.

13. člen

O sklicu skupščine in  dnevnim redom morajo biti člani zveze seznanjeni najmanj 10  dni pred sklicem.

Skupščina  je sklepčna, če je prisotna več kot polovica članov.

Če skupščina ni sklepčna, se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je skupščina sklepčna, če je prisotnih najmanj 5 članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.

Glasovanje je praviloma javno; člani zveze pa se na samem zasedanju lahko odločijo za tajni način glasovanja. Volitve organov so praviloma tajne.

14. člen

Naloge skupščine:

•    sklepa o dnevnem redu,
•    sprejema in spreminja statut ter druge akte zveze,
•    sprejema program dela zveze,
•    potrjuje finančni načrt in zaključni račun,
•    voli in razrešuje predsednika in  člane predsedstva, nadzornega odbora in disciplinske komisije,
•    odloča o višini članarine,
•    odloča o pritožbah zoper sklepe predsedstva, nadzornega odbora in disciplinske komisije,
•    dokončno odloča o vključevanju novih članov v zvezo,
•    odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami,
•    dokončno odloča o izključitvi člana iz zveze,
•    odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,
•    odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani zveze v skladu z namenom in cilji zveze,
•    sklepa o prenehanju zveze.

O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overitelja.

15. člen

Predsedstvo :

Predsedstvo je izvršilni organ skupščine, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo zveze med dvema skupščinama po programu in sklepih sprejetih na skupščini.

Predsedstvo je za svoje delo odgovorno skupščini.

Predsedstvo šteje 8 članov. Sestavljajo ga predsednik iz ustanoviteljic Zveze (neodvisno iz katere občine prihaja),  strokovni delavec (iz ustanoviteljic Zveze) in 5 (pet)  članov, od katerih morata biti vsaj dva iz ustanoviteljic Zveze,  ter  častni predsednik  Zveze.
Predsedstvo lahko izvoli tudi dva podpredsednika Zveze, ki nista člana predsedstva, imata pa isto glasovalno pravico kot člani predsedstva.
.
Predsedstvo se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno, kjer sta lahko prisotna  tudi  oba podpredsednika.  .
Mandatna doba članov predsedstva je 4 let.

16. člen

Častni predsednik;
-    častni predsednik lahko postane nekdo, ki ga predlaga predsednik PiZS  ali skupščina .
1.    pogoji za naziv častnega predsednika
-    imeti mora nesporne zasluge za razvoj pikada
-    delovati v  PiZS vsaj 9 let in imeti vodilno funkcijo – predsednik  vsaj 8 let.
-    Mora biti član registriranega  športnega  društva, ki je tudi član PiZS
-    Mora biti član  upravnega odbora vsaj 12 let, če ni bil v tem času predsednik zveze. Če je predsednik zveze vsaj  8 let, je dovolj doba v upravnem odboru vsaj 9 let.
-    Izpolnjevati mora moralne vrednote poštenega državljana Slovenije.
-    Mora biti prepoznaven v Sloveniji tako na športnem kakor tudi  moralnem področju.
-    Mora biti državljan Slovenije

Naloge častnega predsednika

-    skrbi za ugled  in prepoznavnost PiZS
-    promovira PiZS
-    pomaga pri delu v organih PiZS
-    je član upravnega odbora PiZS

Prenehanje častnosti predsednika

-naziv častni predsednik lahko izgubi nosilec  v primeru kršenja 27. člena statuta
-za prenehanje naziva častni predsednik lahko poda predlog predsednik zveze ali 50% članov upravnega odbora
-predlogi za prenehanje naziva častni predsednik morajo biti utemeljeni in morajo v največji meri škoditi ugledu in delovanju zveze.

17. člen

Glasovalne pravice na skupščini PiZS

-    Glasovalno pravico imajo vsi  člani  organov  PiZS – upravni odbor, nadzorni odbor, disciplinska komisija in častni predsednik. Vsak član ima dva glasa.
-    Prav tako imajo glasovalno pravico člani registriranih društev PiZS ( VEDNO SAMO EDEN IZ ENEGA  REGISTRIRANEGA  DRUŠTVA).  Vsak ta član iz teh društev ima SAMO EN glas.
-    Člani ustanoviteljic PiZS imajo na skupščini vsak po dva glasa, vendar samo dva iz enega društva in vsak, ki je član  v prvi alineji člena navedenih organov PiZS.
-    Člani organov Zveze se ne štejejo v kvoto predstavnikov na skupščini.
-    Prav tako ima dva glasa predsednik  PiZS.
-    Vsak  član iz registriranega društva mora imeti na skupščini pisno dokazilo o članstvu v športnem društvu in dokazni papir – o registraciji društva-  da lahko glasuje na skupščini PiZS.
-    Na skupščini lahko sodeluješ  samo v eni funkciji. Ne moreš glasovati za dve osebi, če tudi kateri iz društva manjka, ki bi imela glasovalno pravico.
-    Glasovalno pravico imajo člani ustanoviteljic PiZS in tista društva, ki so do 31.8. tekočega leta plačala članarino PiZS,  ki je zapisana v 8. členu statuta PiZS.

18. člen

Naloge predsedstva:
•    sklicuje skupščino,
•    skrbi za izvrševanje programa dela zveze,
•    pripravlja predloge aktov zveze,
•    pripravi predlog finančnega načrta in zaključnega računa,
•    skrbi za finančno materialno poslovanje zveze - imenuje odredbodajalca in podpisnike finančnega poslovanja,
•    upravlja s premoženjem zveze,
•    ustanavlja in ukinja komisije zveze,
•    pripravlja predloge skupščini za članstvo v zvezi
•    sprejema društva v začasno članstvo na osnovi pristopnih izjav društev, skupščina pa člane potrdi na prvi naslednji seji,
•    imenuje predstavnike strokovnega sveta,
•    v skladu s posebnim pravilnikom podeljuje priznanja in nagrade zaslužnim športnikom, športnim delavcem in športnim društvom,
•    sprejema pravne akte, ki jih po tem statutu ne sprejema skupščina zveze,
•    uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov zveze in naloge, ki mu jih še dodatno naloži skupščina.

19. člen

Predsednik predsedstva je tudi predstavnik v Olimpijskem komiteju Slovenije.

20. člen

Predsedstvo dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik zveze, v njegovi odsotnosti pa strokovni delavec zveze.
Predsedstvo je sklepčno, če je na seji navzočih več kot polovica članov in predsednik predsedstva. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.

Predsedstvo lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje stalne ali občasne komisije. Naloge, število članov in predsednike komisij določi predsedstvo. Člani komisij so praviloma lahko le člani zveze, izjemoma pa lahko zveza povabi k sodelovanju pri delu komisij zunanje sodelavce. Za svoje delo so komisije odgovorne predsedstvu.

21. člen

Stalne komisije so:
•    Olimpijski svet
•    Svet športa za vse (športna rekreacija)
•    Svet za kakovostni in vrhunski šport.

Mandatna doba članov stalnih komisij je 4 leta.

22. člen

Olimpijski svet skrbi za stike z Olimpijskim komitejem Slovenije in vključitev v olimpijsko zvezo sveta.

23. člen

Svet  športa za vse (športne rekreacije) skrbita za množično vključevanje občanov v vse oblike organizirane športne dejavnosti, spremljata in pomagata športnim društvom razvijati športno-rekreativno dejavnost, usmerjata organizirano delo na področju.

24. člen

Svet za kakovostni in vrhunski  športa usmerjata delo tistih športnih društev, ki si prizadevajo doseči kakovostni rezultat, vendar nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športa za vse ne zadovoljuje, na eni strani ter delo tistih športnih društev in posameznih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje kakovostnih in vse pogosteje vrhunskih športnih rezultatov v okviru države in   tudi v mednarodnem merilu.

25. člen

Nadzorni odbor

Nadzorni odbor spremlja delo predsedstva in drugih organov zveze ter opravlja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem zveze. Nadzorni odbor enkrat letno poroča skupščini, kateri je tudi odgovoren za svoje delo.
Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli skupščina, dva člana morata biti iz vrst ustanoviteljev. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani predsedstva. Lahko sodelujejo na sejah predsedstva, ne morejo pa odločati. Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema z večino prisotnih.
Mandatna doba članov nadzornega odbora je 4 leta.

26. člen

Disciplinska komisija

Člane disciplinske komisije voli skupščina za dobo 4 let. Sestavljajo jo trije člani in dva namestnika. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Sestaja se po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov zveze.
Disciplinska komisija vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom.

27. člen

Disciplinske kršitve, ki jih obravnava disciplinska komisija so naslednje:
•    kršitve določb statuta zveze,
•    nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v zvezi,
•    ne izvrševanje sklepov organov zveze,
•    dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu zveze in dejavnosti, s katero se zveza ukvarja.

28. člen

Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu z disciplinskim pravilnikom izreče disciplinska komisija so:
•    opomin,
•    javni opomin,
•    izključitev.
Zoper sklep, ki ga izda disciplinska komisija ima prizadeti pravico pritožbe na skupščino, kot drugostopenjski organ.

V. ZASTOPANJE ZVEZE

29. člen

Predsednik zveze

Predsednik zastopa in predstavlja zvezo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini.
Predsednik zveze je hkrati tudi predsednik  predsedstva in ga izvoli skupščina za dobo 8 let.
Predsednik je odgovoren za delovanje zveze v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren skupščini in predsedstvu.

30. člen

Strokovni delavec - sekretar

Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi zveze in športnimi društvi skrbi strokovni delavec. Za svoje delo je odgovoren predsedniku zveze  in skupščini zveze.

VI. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE ZVEZE

31. člen

Zveza lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje:
•    s članarino,
•    z darili,
•    s prispevki donatorjev in sponzorjev,
•    iz dejavnosti zveze in naslova materialnih pravic,
•    iz javnih sredstev,
•    iz drugih virov.

Če zveza pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bila ustanovljena.
Vsaka delitev premoženja zveze med njene člane je nična.

32. člen

Zveza lahko neposredno opravlja pridobitno dejavnost v skladu z veljavno zakonodajo, lahko pa  poveri neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti s sredstvi zveze drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.
Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga zveza doseže z neposrednim opravljanjem pridobitne dejavnosti, se sme uporabiti le za doseganje namenov in nalog zveze po tem statutu.

33. člen

Zveza razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi načrti, ki jih sprejme predsedstvo potrdi pa skupščina. Na skupščini člani vsako leto obravnavajo in potrdijo zaključni račun zveze.

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in strokovni delavec zveze.
Finančno materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravili računovodskega standarda za društva in na osnovi tega določila pripravlja tudi poročilo o poslovanju zveze skupščini v obravnavo in potrditev.

34. člen

Delo blagajnika je javno. Vsak član zveze ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo ter poslovanje zveze, vendar le ob tehtnih razlogih in po pisnem dovoljenju predsedstva Zveze ali predsednika Zveze.

35. člen


Zveza ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last zveze vpisana v inventarno knjigo.
Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa predsedstva. Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa skupščine.

36. člen

Zveza ima lahko tudi sponzorje. Sponzorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki zvezi materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah skupščine, nimajo pa pravice odločanja.

VII. PRENEHANJE ZVEZE

37. člen

Zveza lahko preneha:
•    po volji članov - po sklepu skupščine z večino prisotnih članov,
•    po samem zakonu.

V primeru prenehanja zveze preide premoženje zveze na tista športna društva, ki so do tega dneva polnopravne članice zveze.

Javna sredstva se vrnejo proračunu.

VIII. KONČNA DOLOČBA

38. člen

Ta statut je sprejela skupščina Pikado zveza Slovenije dne 22.10.2013  in začne veljati takoj.
Spremembe in dopolnitve se sprejemajo na skupščini PIZS in morajo biti sprejete z več kot  2/3 ( dva tretjinsko ) večino glasov prisotnih na skupščini.  
Statut se prične uporabljati takoj, ko ga potrdi pristojni upravni organ.   


                                                                                                              Predsednik:
                                                                                                            Jože Grantaša